Študenti smo. Ne jamramo. Zahtevamo rešitve!

Ljubljana, 21. januar 2016 - Danes bosta zadnjo visokošolsko afero, povezano z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost, obravnavala parlamentarni Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Komisija za nadzor javnih financ. Upamo, da bodo poslanci pri tej debati konstruktivni ter pomagali odgovornim sprejeti ustrezne ukrepe za sanacijo stanja v visokem šolstvu. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) z razočaranjem spremljamo afero, ki je po našem mnenju le del ledene gore sistemskih nepravilnosti v visokem šolstvu. Prav zato od odgovornih, v prvi vrsti aktualne ministrice za izobraževanje, pričakujemo sistemske rešitve oz. realizacijo obljube o oblikovanju sistemskega zakona o visokem šolstvu (ZViS). Trenutno aktualno novelacijo, ki bo prednostno urejala tudi področje financiranja, pa vidimo kot priložnost za vpeljavo dodatnih “varovalk”, ki bodo preprečevale nenamensko rabo javnih sredstev za izobraževanje. Obžalujemo tudi, da se je znova potrdila naša domneva, da slovenske univerze niso zrele za več avtonomije, saj več kot očitno niso pripravjene sprejeti odgovornosti, ki bi morala priti z njo, zato bomo spremembam v smeri zmanjšanega zunanjega nadzora nad univerzami odločno nasprotovali.

Konec lanskega leta je odjeknila še ena afera v visokošolski skupnosti. V zadnjem času je to eden od sistemov, kjer se kaže čedalje več anomalij, kar med drugim še posebej zmoti zato, ker univerze veljajo za zibelke vrednot neke družbe in prevzemajo vlogo moralne avtoritete. Očitno pa naše univerze te vloge niso pripravljene ali zmožne nositi. Tako se visokošolska skupnost, kot tudi splošna javnost, s čedalje večjim nezaupanjem na vsakih nekaj mesecev spopada z novo afero. Če začnemo na koncu: neprimerno - tako po načinu kot višini - izplačevanje dodatkov za “stalno pripravljenost” na nekaterih fakultetah; poseg v avtorske pravice študentov in prodaja diplomskih del študentov za lastno materialno korist mentorjev; plagiatorstvo in  drugi načini zlorabe intelektualne lastnine, na kar postanemo pozorni šele, ko se dotakne znanih ali vplivnih oseb, tudi npr. ministrov za izobraževanje; visoki avtorski honorarji in prelivanje fakultetnih sredstev v žepe posameznikov; prodaja diplom in prilagajanje vpisnih kot tudi meril za dokončanje študija - afera prav tako dobiva (sodni) epilog v minulih dneh; krčenje kontaktnih ur in nižanje kakovosti študija na račun varčevanja oz. prelivanja sredstev v plače vodilnih na fakulteti; izvajanje neakreditiranih študijskih programov in podeljevanje neveljavnih diplom … Študentje s strahom pričakujemo, kje bo izbruhnila nova afera in ali bodo zaradi (namerne) nepravilnosti katerega od vodilnih na univerzi ali fakulteti, ogrožene tudi naše diplome.

V minulih tednih smo spremljali potek, kot tudi mnoge odzive na zadnjo afero. V nizu zelo neakademskih dejanj in odzivov nas je zmotilo več stvari: sama nezakonitost ukrepa“dodatka za stalno pripravljenost”; višina izplačanih dodatkov; prelivanje sredstev v dodatke na račun odpuščanja mladih sodelavcev ali krčenja ur in posledično kakovosti;prelaganje finančnih bremen na študente - tudi skozi večanje vpisnih in drugih stroškov; sprenevedanje, da so vodilni delavci na fakultetah do tega upravičeni - ob primerjavi z ostalimi delavci v poklicih, ki dejansko terjajo stalno pripravljenost ter v primerjavi z višino dodatkov, ki jih prejmejo; ne-odziv večine fakultet, ki so izplačevale dodatke; aroganten odziv fakultete, ki je izplačala največ dodatkov in konstantno sprenevedanje o nočnem delu, dežuranju, spremljanju študentov na urgenco ipd.; medel in prepozen odziv obeh ministrov, ki sta na prejšnjih položajih dodatke prejemala, zdaj pa oba (ne) posredno pokrivata področje tako visokošolskih zavodov kot tudi javnih financ; akademske skupnosti nedostojen “pometimo pod preprogo” in “o tem ne govorimo” odziv vodstva univerze in celo pozivi k (samo) omejevanju javne in demokratične razpraveo težavah akademske skupnosti … Bolj kot vsa ta dejanja in odzivi pa nas skrbi pomanjkljivo urejen sistem, torej tudi področja zakonodaja, ki tovrstne nepravilnosti sploh omogoča.

Kljub temu pa smo se na ŠOS odločili, da ne bomo dodali še enega v nizu pozivov k odstopom, temveč bomo sledili navodilu, ki smo ga v minulih dneh državljani, Slovenke in Slovenci, prejeli od predsednika vlade: Ne bomo jamrali, iskali bomo rešitve. Oz. več: rešitve bomo zahtevali od odgovornih. Odstopi, kljub izgubi zaupanja v ministre, niso rešitev. Naložimo jim delo! Naložimo jim odgovornost, da uredijo področja, za katera so pristojni. Enako zahtevamo tudi od vodstva univerze. Vsi vodstveni delavci, ki so prejemali dodatke, naj jih vrnejo v celoti in tako upravičijo ugled univerze kot moralne avtoritete, ostali zaposleni pa za zadnjih 10 mesecev, kot veleva zakonodaja.

Občutek imamo, da se vpleteni ne zavedajo, kakšno škodo s tovrstnimi dejanji delajo celotnemu visokošolskemu prostoru - odpirajo namreč prostor za ideje o tem, da je denarja v visokem šolstvu dovolj (in se ta razporeja napačno, kar sicer drži), kar bo lahko še dodaten motiv za morebitne reze v financiranje visokega šolstva v prihodnje. Ob tem pa nikoli ne smemo pozabiti, da z odlašanjem in prikrivanjem problemov v visokem šolstvu neposredno škodujemo več generacijam mladih, ki jih že sedaj, zaradi splošnih družbenih razmer, lahko mirno kvalificiramo kot "izgubljeno generacijo”, kar pa celotni državi na dolgi rok prinaša ogromne izgube.

Objavil KIŠ 21.01.2016 ob 16:26:19.